Takšni prostori imajo najslabši vpliv na naše zdravje

Hiša ali stanovanje, v katerem živimo, lahko vplivajo na naše duševno in fizično zdravje. Arhitekturni psiholog razloži, zakaj je temu tako

Kazalo

Mnogi bodo presenečeni, da področje, kot je psihologija arhitekture, sploh obstaja. Vendar se izkaže, da ima velik vpliv na prostore, v katerih živimo vsak dan, in na to, kako se v njih počutimo.

Slabo urejeno stanovanje ali hiša lahko negativno vpliva na naše duševno in fizično zdravje. Psihologija arhitekture je še pomembnejša za kraje javne rabe, kot so bolnišnice in kolidži.

Po besedah Tanje Vollmer , specialistke na tem področju , ki preučuje vpliv stavb in prostorov, zlasti na bolne ljudi, je pomembno vedeti, komu je določen prostor zasnovan in kaj od njega pričakujemo. Vtis, ki ga na ljudi ustvari arhitektura, se razlikuje glede na to, kdo jo gleda. Postopki filtracije so v vsaki enoti nekoliko različni. Vsi začnemo s senzorično zaznavo, toda za barvno slepo ali kratkovidno osebo bo to imelo povsem drugačen pomen kot pri "normalno" vidnih ljudeh.

Na naslednji ravni so kulturni dejavniki in navade. V naši zemljepisni širini so na primer velika okna, ki omogočajo, da vidite zunaj in pustite obilo dnevne svetlobe. Ljudje iz južnih kultur pogosto držijo ali pokrivajo tako velika okna, saj jim je intimnost življenjskega prostora pomembna - je v intervjuju " Süddeutsche Zeitung " v prevodu Onet.pl pojasnil Vollmer.

Izkaže se, da je vpliv vesolja veliko pomembnejši za ljudi, ki so bolni, starejši ali se v svojem telesu počutijo "negotovo". Tudi otroci takšne dražljaje zaznavajo veliko močneje kot zdravi odrasli in to lahko poveča naše slabo počutje.

Obsežne raziskave dokazujejo, da okolje na nas vpliva bolj, bolj se počutimo negotovo. Na primer, pri bolnikih z rakom je krč in prenatrpanost zelo neprijeten - za razliko od njihovih zdravih sorodnikov. Manj samozavestni se počutimo v svojem telesu, bolj nas mučijo neprijetni dražljaji, ki prihajajo k nam iz okolja - razlaga.

Ker je telo naše najintimnejše ozemlje, določa, kako zaznavamo prostor in si ga »prilagamo«.

To se na primer kaže v dejstvu, da če - na primer v predavalnici - izberemo prostor, običajno tam za vedno sedimo - pravi.

Po Vollmerjevem mnenju bi bilo treba za prostor skrbeti zlasti v bolnišnicah, kamor prihajajo bolni in stresni ljudje. Da se bodo bolje počutili, jim je treba zagotoviti vsaj malo občutka varnosti in izolacije.

Kaj misliš o tem? Imate kakšno mesto, kjer se počutite izjemno slabo?